O nas

Kako se je vse začelo

Zabelka je nastala leta 2008 v kletnem prostoru na robu Celja, kjer je Mojca Bevc postavila prvo delovno mizo, kupila rabljeno peč in začela peci kruh po receptih, ki si jih je zapomnila še iz otroštva. Nič od tega ni bilo načrtovano z natančnim poslovnim načrtom. Bilo je bolj preprosto: Mojca je vedela, kako mora dober hlebec dišati, in hotela je, da to vedo tudi drugi.

Babica iz Šmartnega ob Paki

Vse skupaj se je pravzaprav začelo veliko prej, pri babici Mariji v Šmartnem ob Paki. Mojca je pri njej preživljala poletja in med njimi spoznala, da peka ni le mešanje moke in vode. Babica je testo gnete z rokami, ne s strojema. Čakala je, da vzhaja samo od sebe, brez naglice. Vsako jutro je peč zakurila z bukovimi poleni in pekla štruce, ki so imele skorjo rdečkasto rjavo in notranjost mehko kot blazina. Mojca si je te podrobnosti zapomnila bolje kot katerokoli šolsko snov.

Ko se je leta 2005 preselila v Celje in začela delati v živilski industriji, jo je vedno bolj vleklo nazaj k ročnemu delu. Tri leta je varčevala, iskala primerne dobavitelje moke iz domačih mlinov in si ogledovala prostore. Leta 2008 je dala odpoved in odprla Zabelko.

Pekarna, ki raste počasi

V prvih mesecih je Mojca pekla sama in dostavljala hlebce peščici stalnih kupcev v okolici Mariborske ceste. Nobene dostave ni bilo, le Mojca z vrečo v rokah in dogovorom, kdaj pride. Šele leto pozneje je najela Tilna, ki je pri njej ostal do danes in zdaj vodi jutranjo izmeno. Skupaj sta postopoma razširila ponudbo: poleg osnovnega kislega kruha iz pšenične in ržene moke sta začela peci žitne štruce z dodatkom semen, testenine iz pirine moke in sezonske pecivo, ki se menja glede na čas v letu.

Danes ekipa šteje šest ljudi. Vsak od njih pozna celoten postopek od začetka do konca, od priprave kislega testa, ki ga v Zabelki gojijo neprekinjeno od leta 2009, do zadnjega rezanja skorje pred pečjo. Mojca vztraja pri tem, da vsak v pekarnii razume, zakaj se dela tako in ne drugače.

Prostor in materiali

Pekarna je danes v večjem prostoru v Gaberju, ki so ga leta 2014 predelali po meri. Stene so opečne, pod je betonski, peči dve, obe električni z možnostjo vbrizgavanja pare, kar da skorji tisti lesk, ki ga Mojca ni bila pripravljena žrtvovati. Moko nabavljajo pri dveh mlinih, Mlin Vovk iz okolice Žalca in Mlin Vozelj pri Slovenj Gradcu. Oba dobavljata moko iz slovenskega žita, brez dolgih transportnih poti.

Kisel nastavek, ki ga v hiši imenujejo preprosto starter, je v keramični posodi, ki sedi na isti polici že od selidbe v Gaberje. Vsako jutro ga kdo iz ekipe nahrani in preveril, kako se obnaša. Po toliko letih dela z njim opazijo spremembe že po videzu, ne le po vonju.

Kakšna pekarna smo

Nismo velika. Nimamo franšize in je ne načrtujemo. Kar spečemo, spečemo za Celje in bližnjo okolico. Mojca se pogosto ustavi za pultom in se z rednimi kupci pogovori o tem, katera štruca jim je bila ta teden najbolj všeč in zakaj. Včasih se iz tega rodita nova ideja in nov recept, včasih pa le dober pogovor, ki je prav tako del tega, kar počnemo.

Zabelka ni nastala zato, ker je bil to najboljši poslovni model. Nastala je, ker je Mojca hotela vsak dan delati z rokami in ker je verjela, da Celje potrebuje pekarno, kjer se ve, kdo je zamesil testo in kdaj.